Kako otroka naučiti vožnje s kolesom?

Naša deklica je dobila prvi poganjalec z aluminjastim okvirjem že zelo zgodaj. Stara je bila 15 mesecev. Dedek, tudi sam navdušen kolesar, ji ga je podaril za prvi rojstni dan.

Sama sem zelo pozorna, da jo v nič ne silim. Še posebno sem previdna pri dejavnostih, ki jih sama obožujem, kot npr. kolesarjenje, plezanje ali plavanje. Zadevo ji najprej predstavim, pokažem, nato pa spremljam njen odziv. Če ji je všeč, jo spodbujam, drugače opustimo za nekaj časa.

Tudi s poganjalcem oz. kolesarjenjem je bilo tako. Najprej je bil poganjalec ležeča igrača, ona pa je vrtela kolesi. Občasno smo ji pomagali z vožnjo, ampak od začetka ni kazala velikega zanimanja. Ob tem, ko je rastla deklica pa je rastlo tudi zanimanje za vožnjo s poganjalcem. Pred njenim drugim letom ga je že dobro osvojila, včasih celo predobro in sem zadrževala dih kje se bo ustavila. Na srečo, so otročki »čigumasti«, tako da je vedno odnesla brez poškodb. Kakšno prasko smo pa hitro sanirali.

Pri 2,5 letih smo ji kupili prvo 14 colsko kolo z aluminjstim okvirjem. Po mojem mnenju je zelo pomembno, da imajo otroci lahka kolesa. Otroku ni prijetno, če ob padcu pade kolo nanj, še manj prijetno, če pade težko kolo nanj. In ko otrok šele pridobiva občutke za vožnjo s kolesom je teh padcev kar nekaj. Zaželeno je tudi, da otroka navajamo samostojnosti in tudi spodbujamo, da sam pobere kolo ob padcu. Kar pa bo veliko lažje naredil z aluminjastim kolesom.

In da se vrnem k zgodbi kako sem svojo hčerko naučila vožnje s kolesom. Kupljeno kolo ni imelo pomožnih koleščkov, jih tudi namenoma nismo dokupili. Pri vožnji s poganjalcem je bila že zelo suverena, v dolino je tudi dvignila nogi od tal in obdržala ravnotežje. Zato sem ocenila, da se zmore naučit tudi vožnje s kolesom oz. samo še dodati vrtenje pedal. Nekaj časa smo jo držali, ona pa je vrtela pedala nazaj, imela sem občutek, da to traja celo večnost, se spraševala, če ji mogoče nismo prehitro kupili kolo ali če sem ji kupila kolo zaradi sebe. Potem je prišla jesen in zima ter hladno vreme. Kolo smo za dva meseca pospravili. Januarja pa se je ponovno pokazalo sonce in suhe ceste, hčerki ponovno ponudimo kolo in ona spelje dva meseca pred tretjim rojstnim dnevom. Nepopisno veselje je bilo obojestransko. Moji dvomi, če smo ji prehitro kupili kolo in da ni bila to samo moja želja, so se razblinil.

Od prijateljev in znancev sem izvedela, da se je hitro naučila vožnje s kolesom. Ampak pri kateri starosti otroka se to zgodi niti ni pomembno. Nekateri prej, nekateri kasneje, enim pa mogoče vožnja s kolesom nikoli ne bo všeč. Pomembno je, da svoje otroke opazujemo, poslušamo, jim damo možnost in jih podpiramo. Čas ko se zgodi vožnja s kolesom, je pravi čas za tega otroka, staršem pa prinese poseben ponos.